KRHLIKINA UŠ - APHIS NASTURTII  Kaltenbach, 1843

Homoptera, Aphididae

OPIS

Imago: Nekrilate oblike so temno rumene, redkeje svetlo zelene. V dolžino dosežejo do 1,2 mm in nimajo zadebelin na tipalkah. Dolžina tipalk le redkokdaj preseže polovico telesne dolžine. Sifona sta cilindrična, kratka, svetla in le na konici nekoliko temnejša.

Krilate oblike dosežejo do 1,4 mm, na hrbtni strani so svetlo zelene do svetlo rumene. Na trebušni strani so osebki nekoliko vbočeni. Na repku ima 3 do 4 ščetine.

Ličinke: So belkaste, nimajo zadebelin na tipalkah, ki so zelo kratke.

Razširjenost

Vrsta je zlasti na krompirju razširjena po vsej Srednji Evropi. Njena zastopanost se širi od zahoda na vzhod, ravno obratno kot pri vrsti Myzus persicae. Njen pojav je močno odvisen od prisotnosti primarnega (zimskega) gostitelja.

Razvojni krog

Samica odloži zimska jajčeca na različne vrste iz rodu Rhamnus (krhlika) ali rodu Fragula (jelša). Ob koncu aprila se izvalijo uši temeljnice (fundatrix) ličinke, ki dajejo virginoparne in viviparne samice, večinoma krilate. Te zapustijo primarnega gostitelja in odletijo na plevele, krompir in druge rastline, ki so njegovi sekundarni gostitelji. Poleti nekatere virginoparne generacije nadaljujejo razvoj, pri čemer dajejo deloma krilate, deloma pa nekrilate oblike. Prve napadajo nove letne gostitelje in se lahko širijo na nova območja z vetrom. Škodljivcu ugajajo tople pomladi in poletja, ki mu omogočajo širjenje na velike razdalje. Ob koncu poletja se uši (samci in samice) v ginoparni obliki vrnejo na primarne gostitelje in se na njih parijo. Samice odložijo oplojena jajčeca na osnovo brstov in v razpoke na lubju zimskih gostiteljev. Tako preživijo zimo.

Škoda

Neposredno škodijo rastlinam s srkanjem sokov, pri čemer v floem zabodejo ustni stilet. Posredno škodo povzroča s prenašanjem virusov, zlasti krompirjevih. Neposredna škoda je vidna le redkokdaj, le ob zares močnem napadu je rast grmičev zavrta. Poškodbe se ne kažejo v deformacijah. Posredna škoda je lahko precej večja, zlasti na semenskem krompirju.

Besedilo: Stanislav Trdan, BF - Agronomija